Strategija klubaMed strateškimi usmeritvami vsakega pasemskega kluba je tudi njegov odnos do vzreje pasemskih psov v najširšem pomenu tega pojma. V primeru Slovenskega kluba za nemške doge se je v postopku včlanjevanja v Kinološko zvezo Slovenije ravno to vprašanje najbolj izpostavljalo, po našem mnenju zlorabljalo. Poklicani in nepoklicani so klubski odnos do vzreje interpretirali po svoje in kakor jim je pač odgovarjalo. Naša stališča in razlage pri tem niso imela kaj opraviti, nihče za njih ni niti povprašal. Klubski spletni portal pa nam dopušča besedo. Več kot očitno je, da v kinologiji vlada "terminološka zmeda". Ali vsaj, da se določeni pojmi uporabljajo zelo ozko ali nenatančno. Zato nekaj o tem. 1. vzreja pasemskih psovPo razumevanje Slovenskega kluba za nemške doge vzreja v najširšem smislu zajema:* nabor predpisov, ki to področje urejajo * neposredna strokovna opravila v zvezi z vzrejo * neposredno vzrejno prakso * stališča in priporočila okolja, v katerega so izvajalci vzrejne prakse umeščeni * odnos posameznikov/organizacij do rodovniške in nerodovniške reprodukcije * in ne nazadnje, kinološka kultura in družbena klima širše Vse skupaj ustvarja specifično okolje, v katerem se posamezna pasma razvija. V tem okolju pa se, hote ali nehote, srečujejo tako zakonodajalec, strokovni kinološki delavci in veterinarska služba na eni kot tudi ljudje, ki se z vzrejno prakso neposredno ukvarjajo in posamezniki/organizacije, ki s posamezno pasmo živijo, na drugi strani. In Kinološka zveza Slovenije? Njena ravnanja kažejo na zelo ozko razumevanje "vzreje". Nekako se prične in konča pri oblikovanju dela področnih predpisov in izvajanju strokovnih opravil. In pri ekskluzivnosti ter samozadostnosti strokovnih kinoloških delavcev. Kdor trdi drugače, bo moral predstaviti vsaj ukrepe KZS (in njenih "pooblaščenih" organizacij) zoper nerodovniško reprodukcijo, ukrepe za izboljšanje vzrejne prakse, ukrepe za večstransko izobraževanje ter osveščanje vzrediteljev in skrbnikov pasme, ... pa še kaj. Vsaj pri nemških dogah bo imel težave. 2. pasemska in ljubiteljska društva/klubiPo tolmačenju KZS so pasemski klubi tisti klubi, ki "celovito" skrbijo za določeno pasmo (čeprav statut KZS pri tej opredelitvi ni tako ozkogled). Pa smo zopet pri "terminološki zmedi". Kaj je za koga "celovito".Za KZS je predpogoj za to pooblastilo za vzrejo. Ob njenem ozkem razumevanju "vzreje", kot je opisano v prejšnjem odstavku, drugo ni potrebno. Kdor ima pooblastilo za vzrejo, skrbi za pasmo "celovito". In je lahko pasemski klub. Sancta Simplicitas! Po razumevanju Slovenskega kluba za nemške doge je pasemski klub klub, ki združuje predstavnike določene pasme (oziroma njihove skrbnike). In tako je pravzaprav tudi opredeljen v Statutu KZS. Pasemski klub pa je lahko organiziran strokovno (s pooblastilom za vzrejo in izpolnjevanjem iz njega izhajajočih zahtev) ali ljubiteljsko (torej brez pooblastila za vzrejo). Slovenski klub za nemške doge torej ne more biti ali pasemski ali ljubiteljski, ampak je lahko samo pasemski klub, organiziran ljubiteljsko (ali pa ljubiteljski pasemski klub). 3. pooblastilo za vzrejoSlovenski klub za nemške doge je vseskozi tarča očitkov, da ima ob dobro sestavljenih dokumentih (statut, strateški načrt) prikrite ambicije po pridobitvi pooblastila za vzrejo.Pa jih ima? Nikakor ne. Verjetno je to tako neobičajno, da KZS tega dejstva enostavno ne more sprejeti. Kakor si tudi klub nikakor ne zna predstavljati, kako bi lahko s "prikritimi ambicijami" do pooblastila za vzrejo sploh prišel, saj le-to podeljuje Upravni odbor KZS s posebnim sklepom in se popolnoma "neprikrito" zapiše v aneks k pristopni pogodbi.
Vprašanje pooblastila za vzrejo (ne vzreje v najširšem pomenu, da ne bo pomote), ki je v življenju večine klubov tako osrednje in pomembno, je za Slovenski klub za nemške doge manj kot obrobnega pomena. |