klub na facebook/u
klub na facebook/u
nazaj na prvo stran
dodaj pod priljubljene
piši e-mail
preklopi na slovenski jezik
switch to english
 

Strategija kluba


Med strateškimi usmeritvami vsakega pasemskega kluba je tudi njegov odnos do vzreje pasemskih psov v najširšem pomenu tega pojma.
V primeru Slovenskega kluba za nemške doge se je v postopku včlanjevanja v Kinološko zvezo Slovenije ravno to vprašanje najbolj izpostavljalo, po našem mnenju zlorabljalo.
Poklicani in nepoklicani so klubski odnos do vzreje interpretirali po svoje in kakor jim je pač odgovarjalo. Naša stališča in razlage pri tem niso imela kaj opraviti, nihče za njih ni niti povprašal.

Klubski spletni portal pa nam dopušča besedo.

Več kot očitno je, da v kinologiji vlada "terminološka zmeda". Ali vsaj, da se določeni pojmi uporabljajo zelo ozko ali nenatančno. Zato nekaj o tem.

1.  vzreja pasemskih psov

Po razumevanje Slovenskega kluba za nemške doge vzreja v najširšem smislu zajema:
*  nabor predpisov, ki to področje urejajo
*  neposredna strokovna opravila v zvezi z vzrejo
*  neposredno vzrejno prakso
*  stališča in priporočila okolja, v katerega so izvajalci vzrejne prakse umeščeni
*  odnos posameznikov/organizacij do rodovniške in nerodovniške reprodukcije
*  in ne nazadnje, kinološka kultura in družbena klima širše

Vse skupaj ustvarja specifično okolje, v katerem se posamezna pasma razvija. V  tem okolju pa se, hote ali nehote, srečujejo tako zakonodajalec, strokovni kinološki delavci in veterinarska služba na eni kot tudi ljudje, ki se z vzrejno prakso neposredno ukvarjajo in posamezniki/organizacije, ki s posamezno pasmo živijo, na drugi strani.

In Kinološka zveza Slovenije?
Njena ravnanja kažejo na zelo ozko razumevanje "vzreje". Nekako se prične in konča pri oblikovanju dela področnih predpisov in izvajanju strokovnih opravil. In pri ekskluzivnosti ter samozadostnosti strokovnih kinoloških delavcev.
Kdor trdi drugače, bo moral predstaviti vsaj ukrepe KZS (in njenih "pooblaščenih" organizacij) zoper nerodovniško reprodukcijo, ukrepe za izboljšanje vzrejne prakse, ukrepe za večstransko izobraževanje ter osveščanje vzrediteljev in skrbnikov pasme, ... pa še kaj. Vsaj pri nemških dogah bo imel težave.

2.  pasemska in ljubiteljska društva/klubi

Po tolmačenju KZS so pasemski klubi tisti klubi, ki "celovito" skrbijo za določeno pasmo (čeprav statut KZS pri tej opredelitvi ni tako ozkogled). Pa smo zopet pri "terminološki zmedi". Kaj je za koga "celovito".
Za KZS je predpogoj za to pooblastilo za vzrejo. Ob njenem ozkem razumevanju "vzreje", kot je opisano v prejšnjem odstavku, drugo ni potrebno. Kdor ima pooblastilo za vzrejo, skrbi za pasmo "celovito". In je lahko pasemski klub. Sancta Simplicitas!

Po razumevanju Slovenskega kluba za nemške doge je pasemski klub klub, ki združuje predstavnike določene pasme (oziroma njihove skrbnike). In tako je pravzaprav tudi opredeljen v Statutu KZS.
Pasemski klub pa je lahko organiziran strokovno (s pooblastilom za vzrejo in izpolnjevanjem iz njega izhajajočih zahtev) ali ljubiteljsko (torej brez pooblastila za vzrejo).
Slovenski klub za nemške doge torej ne more biti ali pasemski ali ljubiteljski, ampak je lahko samo pasemski klub, organiziran ljubiteljsko (ali pa ljubiteljski pasemski klub).

3.  pooblastilo za vzrejo

Slovenski klub za nemške doge je vseskozi tarča očitkov, da ima ob dobro sestavljenih dokumentih (statut, strateški načrt) prikrite ambicije po pridobitvi pooblastila za vzrejo.
Pa jih ima? Nikakor ne.

Verjetno je to tako neobičajno, da KZS tega dejstva enostavno ne more sprejeti.
Kakor si tudi klub nikakor ne zna predstavljati, kako bi lahko s "prikritimi ambicijami" do pooblastila za vzrejo sploh prišel, saj le-to podeljuje Upravni odbor KZS s posebnim sklepom in se popolnoma "neprikrito" zapiše v aneks k pristopni pogodbi.


Kako Slovenski klub za nemške doge dejansko gleda na pooblastilo za vzrejo?

Vprašanje pooblastila za vzrejo (ne vzreje v najširšem pomenu, da ne bo pomote), ki je v življenju večine klubov tako osrednje in pomembno, je za Slovenski klub za nemške doge manj kot obrobnega pomena.

Zakaj obrobnega pomena?
Dejstvo je, da je sprejem ustreznih aktov (vzrejnih pravilnikov) izključno, strokovna opravila v zvezi z vzrejo pa večinsko in praviloma (preko vzrejne komisije) v rokah delnega zbora sodnikov za pasmo. Klub bolj ali manj daje vzrejni komisiji "streho nad glavo", organizira vzrejne preglede in pri tem zasluži kak euro. In to je vse. Je vpliv kluba na vzrejo kaj več kot obroben? Ne.

In zakaj je to vprašanje za Slovenski klub za nemške doge manj kot obrobnega pomena?
Vzrejna komisija znotraj kluba poleg navidezne "pomembnosti kluba" prinaša v klub tudi nevarne pasti. Tu nekje, okrog vzreje, se ponavadi porodijo nesoglasja, očitki, boj za vpliv, sektaštvo, skratka vse, kar klub slabi. Če temu dodamo še nevarnost izgube potrebne distance, ki je porok za neodvisno delo vzrejnih komisij, je past še bolj razprta. In pod "isto streho" do slabljenja distance slej ko prej pride.

Je nekaj eurov zaslužka in navidezna pomembnost vredna tveganja. Po mnenju Slovenskega kluba za nemške doge ne. In zato se za pooblastilo za vzrejo ne poteguje. "Tempirane bombe" si pod "svojo streho" ne želi.
Skratka, stališče, ki je popolno nasprotje tistega, kar se Slovenskemu klubu za nemške doge vseskozi pripisuje.


Kakšna ureditev vzreje bi bila za Slovenski klub za nemške doge optimalna?

Nekateri se še spominjajo časov pred mnogimi leti, ko so bili vzrejni pregledi organizirani kot Državne vzrejne razstave (ali tako nekako). To je bil takrat kinološki dogodek "par excellence", dogodek, ki je pustil vtis.

Verjetno je danes psov preveč za obnovitev takega modela, so pa realnost Državne vzrejne komisije. Strokovna telesa pod neposrednim okriljem KZS, primerno distancirane od klubov.  In na drugi strani klubi kot "naročniki" strokovnih storitev (in tisti, ki zagotovijo ustrezno logistiko).
V kolikor bi se našel še ustrezen "modus operandi" za izmenjavo opažanj, mnenj, stališč, predlogov (npr. letni forum pasme), bi to bil za Slovenski klub za nemške doge optimalen model.

Skratka, KZS bi se ukvarjala predvsem z neposredno stroko, klubi pa predvsem s članstvom.
Koliko problemov ne bi nikoli nastalo. Nenazadnje, Slovenski klub za nemške doge svoje "včlanitvene kalvarije" zagotovo ne bi doživel.


Katere so torej strateške usmeritve Slovenskega kluba za nemške doge na področju vzreje?

Slovenski klub za nemške doge si bo prizadeval:
*  za dosledno spoštovanje vsakokrat veljavnega vzrejnega pravilnika
*  za vzrejno odličnost svojih članov (vzrediteljev)
*  za zdravje in dolgoživost nemških dog kot primarni vzrejni cilj
*  za vključevanje eksterierno tipičnih in karakterno brezhibnih živali v vzrejo
*  za izkoreninjenje nerodovniške vzreje

 


Copyright © 2010 Slovenski klub za nemške doge - Vse pravice pridržane